2015

rada praznujem. življenje, obletnice, rojstne dneve, konce in nove začetke.
zato, ker včasih samo sebe zalotim, da se premikam iz dneva v dan in postanem otopela za vse stvari, ki se mi zgodijo in jih dosežem. taki dogodki pa me vedno prisilijo v razmišljanje... in predvsem hvaležnost.
tako mi leto 2015 na prvi pogled izgleda pač kot še eno leto življenja, kar ni nič posebnega. preživela sem ga, to je to. v resnici pa se rada sprehodim po svojem koledarčku, se spominjam vseh lepih in manj lepih dogodkov, se včasih ob spominih na glas smejim ali pa skoraj jočem. ker je 2015 v resnici leto, ko sem:
- napisala diplomo, potem še dvakrat toliko časa urejala birokracijo in s tem končala šolanje. zaenkrat.
- naredila vozniški izpit.
- dva meseca zadrževala zase ogromno skrivnost, ne da bi se razpočila (glej zgornjo točko), potem pa presenetila vse prijatelje in domače, ki so že obupali nad tem, da jih bom kdaj kam peljala.
- končno sredi zime pobegnila v tople kraje, o čemer sem sanjala že odkar pomnim. in tam spoznala carske ljudi in spala v jami. in jokala od smeha najmanj enkrat na dan. in kolesarila v hribe in oblečena padala v morje.
- obnovila svoje kolo.
- pela gaudeamus igitur in podoživljala gimnazijske trenutke na bratovem maturantskem plesu.
- odigrala nešteto iger odbojke, se obmetavala z mivko in se navadno vrnila domov šele sredi noči, ker se je stvar zavlekla v spontani palačinke parti.
- zamenjala udobje doma za (ne)udobje kombija in se s prijatelji odpravila na škotsko (ob)iskat neži. preživeli smo napade krvoločnih mušic, kampirali na podeželju, se zbujali ob najlepšem pogledu na jezero, se kopali v ledeni vodi, se gužvali ko sardine, na ves glas peli aspirin in kurili ogenj.
- pritekla, prilezla ali prišla na vrh mnogih hribov, gričev in gorá in se vedno znova čudila, kako lepa je lahko narava in kako srečni smo, da jo imamo tik pred nosom.
- prehodila mnogo kilometrov ob strugi kolpe, se izognila ogromni kazni za prevažanje dvanajstih ljudi v kombiju brez sedežev, v najhujšem mrazu 'splavarila' po reki in spoznala carske ljudi.
- začela plesat swing (in včasih se celo že pustim vodit).
- šla dejansko na nekaj razgovorov in potem zdržala v službi (čeprav študenstki) več kot dva tedna.

- se prenajedla čokolade do te mere, da je več kot en teden nisem mogla niti videt. to pač dela bruselj in zastonj degustacije. za razliko od čokolade se nisem mogla prenajesti teka po lepih parkih, vandranja po ulicah, kupovanja na bolšjaku in preklinjanja izposojenih koles. pa baget. s slanim maslom.

- popila nebroj irish coffeejev iz rtv-jevega avtomata in zamudila veliko sončne svetlobe, medtem ko sem bila plačana zato, da sem v studiu uganjala norčije z ljudmi, ki so približno tako prismojeni, kot jaz.
- bila vsak dan deležna ljubezni, toplega doma, nasmehov. pogovorov do treh zjutraj. vetra v laseh in sonca na koži. življenja.

predrago 2016, bodi milo z nami.
srečno!