vedno, kadar mi je na predavanjih za sekundo dolgčas in imam v roki svinčnik, začnem popolnoma avtomatsko po listu čečkati srčke. zaljubljena gor ali dol.
in, glede na to, da grejem sedeže naravoslovnega faksa, se mi zdi, da oblika tistega srca, ki dejansko poganja kri po naših žilah nima nikakršne zveze s temle...
torej vsa čast tistemu, ki si je izmislil nekaj, kar lahko najstnice brez večjega truda rišejo(mo) na zvezke... risanje dejanskega srca bi zahtevalo višje slikarske napore in talente. pa znanje biologije, fuj.
mogoče je mel pa samo veliko dioptrijo in je očala pustil doma na tisti dan, ko je srečal srce.
:)
OdgovoriIzbrišihttp://1606987.blogspot.com/