verjetno še manj. (te razdalje mi nikoli niso šle.)
500 metrov sprehoda čez enega mojih najljubših parkov.
v četrtek zvečer pred počitnicami.
grozno.
ne vem, res nočem biti ena tistih, ki se vedno pritožujejo nad mlajšimi, ampak prisežem, ko sem bila jaz stara 12 let sem ob desetih ležala v postelji in spala. ne pod klopco v parku in bruhala.
in ob takih večerih se sprašujem kam gre svet in omojbog, a se res vsi tako zelo podebilimo ko spijemo dva kozarca? (vključno z mano?) srčno upam, da ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar