komad, ki mi je bil nor. prvih stokrat a.k.a. dokler ga niso odkrile radijske postaje. zdaj se mi bruha, če ga slišim.
ampak je več kot primeren stavek, ki več kot opisuje moje trenutno razpoloženje.
ne vem, celo leto je vse, kar si želim, poletje.
ampak danes... mi ne paše. vse mi je odveč. zavila bi se v šal, zatlačila roke globoko v žepe jakne in se odpravila na sprehod po šumečem jesenskem listju. ker mi nekaj manjka. tisto nekaj, nekaj popolnoma neopisljivega. nekaj kar čutim v trebuhu in proti čemur po navadi pomaga samoten sprehod s kakšno mimogrede potočeno solzico brez razloga. in jesenskimi komadi na ipodu.
ah, jutri bo bolje.
jutri grem na morje. jutri se bom vozila z vlakom. jutri se bom smejala. še za danes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar