konec. ali nov začetek?

zame se končuje najboljši teden v letu.
teden druženja z najljubšimi ljudmi, vsak dan. teden 'delanja' na sprevodu dedka mraza, ki se težko imenuje delo, ker je prej mega zabava. teden druženja z družino, teden ljubezni.
in po največjem vrhuncu, novem letu, ko smo vsi vzhičeni in polni dobrih namer in se nam nasmeh ne bi mogel še bolj raztegniti... potem nastopi zalimano jutro prvega januarja. še skoraj cel dan so pri meni preživeli prijatelji, ki se jim ni dalo domov. potem sem šla na svež zrak, da se malo zbudim, ko pa sem prišla domov je bilo vse tiho. padla sem v črno luknjo dneva potem, ki je bila najhujša to leto. sploh me ni motilo, da je razmetano, da sem utrujena, da je konec zabave in moram jutri začet resno delat. ampak bila sem tako sama. pogrešala sem smeh, glasbo in nenehno dobro voljo, s katero me zasipajo moji prijatelji. ki so najboljši.
in nisem pospravila zasilnega ležišča, na katerem so spali v moji sobi. danes sem spala na njem.
zdaj pa je končno čas, da pometem še zadnje razbitine leta 2012, poberem vse koščke sebe, ki ležijo po tleh in pod posteljo. se sestavim in začnem živeti. čeprav me je strah, čeprav mi stvari bežijo iz rok in me čas prehiteva. čas je, da ga ujamem.
želim vam, da bi v novem letu res znali videti lepoto v malih stvareh, ker ni boljšega modnega dodatka, kot je nasmeh na obrazu.