tisto knjigo, ki me je vedno spraševala 'kaj je pesnik s tem mislil' in sem si mislila 'zakaj to sprašujete mene in ne njega?'.
pogrešam jo zato, ker je notri Croquis. pa Paul Verlaine in moj najljubši Srečko. pa haikuji.
zdajle si želim, da ne bi bila tako škrta in bi jih kupila, namesto, da sem jih naročila iz učbeniškega sklada.
no, glede tega težko kaj storim, lahko pa je prva stvar na mojem jutrišnjem seznamu obisk knjižnice. moja duša pogreša poezijo. (:
in iz moje omiljene maturitetne knjige:
Ker ljubezen ni kri, ki odteče, ampak je človeško hotenje,
ki ostane tudi še potem, ko so kosti že prah.
-Feri Lainšček, Ločil bom peno od valov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar