kako sem za spremembo povozila čas, preden je on povozil mene.

tudi letos sem si vzela čas za izdelavo božičnih čestitk. bolj malo časa, na žalost, zato se je seznam prejemnikov precej skrajšal... tako pač je. bo pa naslednje leto bolje. (:
vsake toliko časa pozabim, kako zelo fino je cele dneve ustvarjati. in prijetno je, ko se na to spet spomnim. (sploh če do tega pride tik pred dvotedenskimi počitnicami, hura.) večina idej za čestitke je s pinteresta - kdaj pa kdaj se pa vseeno obrestujejo vse ure, ki jih preživim pri načrtovanju vseh lepih stvari, ki bi jih rada naredila. je pa zanimivo, da so tiste, s katerimi sem se najbolj mučila, na koncu izpadle najgrše. še en dokaz, da se kompliciranje ne obrestuje.

ker to čas pač rad počne, me je tokrat znova povozil, ampak sem se ga odločila povoziti nazaj, dobesedno. seveda je 23.december malček pozen datum za oddajo čestitk, če hočeš, da jih poštar prinese vsaj en dan pred božičem. zato sem se usedla na kolo in povozila čas in prevozila celo ljubljano po dolgem in počez. čestitke so na cilju pravočasno, pa še za rekreacijo je poskrbljeno. (: