sreda, 2. april 2014

od joka do smeha.

prejšnjo sredo sem pri zobozdravniku zjokala kot petleten otrok. ker sovražim zvok svedra in občutek vrtanja po zobeh. ta bi se na seznamu najbolj groznih občutkov tepel za prva mesta. (če bi imela tak seznam; pa ga rajši nimam, ker potem se lahko zavlečem v en kot in se smilim sama sebi cel dan).
potem sem se še doma enkrat zjokala. ker sovražim ljudi, ki bi s teboj lahko bili prijazni, pa to niso, ker si pač študent in se v študentski ambulanti očitno lahko do pacientov obnašaš, kot da so zadnji drek. 
ampak to je bilo v sredo dopoldne... ko sem bila še stara 21 let in nisem imela pojma. 
ob 13.16, ko sem dopolnila (zastrašujočih) 22, se je seveda vse spremenilo.
ne, prav res se je. hvala bogu, da sem se vseeno uspela pobrati s kavča in se odpraviti na faks, pa čeprav samo za eno uro predavanj. ker po tej uri predavanj so me sošolci zasuli s čestitkami, objemi in poljubčki, maša pa je poskrbela za največje in najslajše presenečenje. (: po enaindvajsetih dnevih posta od sladkarij je bil 26. marec oaza, ko sem si dovolila jesti svojo rojstnodnevno torto. oziroma rulado. (in popoldne tudi torto, se razume.) bila je super lepa in super dobra!



popoldne sem se s katarino in jonatanom dričala po toboganu, vrtela na vrtiljaku in gugala na konju. in ravno ko smo prišli domov, se je na mojem pragu znašla neža. skupaj s svojo mami, s pujso pepo in juretom. (: 
ta torta je bila za umret dobra, ne hecam se. po enem kosu sem imela dovolj čokolade za cel mesec vnaprej, kar je še posebej super, ker se post nadaljuje do 19. aprila. (: in vedno, ko pomislim na pujso pepo, ko se valja po hrbtu od smeha, tudi mene prevzame dobra volja. in me je. in se me še kar drži. :D










no, vremenska napoved pa seveda ni dopuščala možnosti, da vikenda ne bi maksimalno izkoristila in v nedeljo ne bi priredila piknika za svoje širno sorodstvo. in sem ga! sonce dela čudeže, kar se tiče mojih zalog energije - v soboto sem že pred dvanajsto zjutraj odtekla svojih deset kilometrov, potem sva z očijem nakupila za cel prtljažnik hrane, v petih minutah sem pojedla kosilo in šla delat. po tem sva jo z ženjo iz ljubljane mahnili na kavo na k hani, ki dela na lavrici - po bližnjici čez vrhniko (tenks, zaprt izvoz brezovica!). pol ure zatem, ko sem se vrnila domov, sem že dobila obiske in klepetale smo daleč v noč. medtem sem zamešala torto za nedeljo. nasvet dneva: ne loti se novega recepta ob desetih zvečer. ker bo šlo narobe vse, kar pač lahko narobe gre. (: končalo se je ob dveh zjutraj z napol narejeno torto v hladilniku in tako utrujenostjo, da niti zaspat nisem mogla. pa še ukradli so mi eno uro, tako da sem šla v resnici spat ob treh. 
v nedeljo dopoldne sem jo potem še dokončno okrasila, pripravila še ostalih sto stvari in piknik se je lahko začel! mislim, da se moj dragi ptiček herman strinja, da je pomlad nepreklicno tu. in matej je imel prav - očitno je zobar na rojstni dan dovolj velika kazen, da letos vsaj snega ni bilo. (: s polno paro poletju naproti!



2 komentarja:

  1. Nora torta! Ni bilo zaman delo do treh ponoč. :) In še dopoldne.
    Super si. <3

    OdgovoriIzbriši
  2. O, kake kul torte, ne vem, katera mi je najbolj všeč. :) Pa vse najboljše! 22 je še super, počakaj, da te zadane 25-ka. :) Preverjeno februarja. :))

    OdgovoriIzbriši