nevihtni oblaki in peščeni gradovi.

popolna kombinacija, ane.
v resnici sem urejala slike za objavo o peščeni torti in ob pregledovanju vsega, kar bi še morala objavit na blog ugotovila, da še nisem objavila oblakov. in glej ga zlomka, kakšno srečno naključje, da se danes zliva kot iz škafa. tako se lahko pretvarjam, da sem v resnici hotela počakat na takšen lep nevihtni večer in sploh nisem v dvomesečnem zaostanku in ne dohajam same sebe. vas povabim, da se pretvarjamo skupaj. (:
torej, najprej nevihta. že kakšen teden po tem, ko je nastala lesena ogrlica, sem prišla na idejo, da bi zraven res lepo pasal lesen prstan. pa še veliko žaganja bi si prihranila, ker bi rabila samo en kolutek! in potem sem naslednji dan doživela hladen tuš, ko sem v stari ljubljani v neki unikatni trgovinici naletela na lesen prstan in ugotovila, da si tega nisem prva zamislila. pa še boljši je bil, ker je imel narisan oblak. in ker so oblaki tako kul in mehki in puhasti, sem se odločila tudi jaz postati lastnica enega.
tako sem poleg žage vzela v roke še tempere in čopič, nastalo pa je tole.

to je bilo že davnega marca (kar se mi zdi kot včeraj). malo manj davnega aprila pa je neža praznovala rojstni dan. maja se zame že začne poletje in tudi tale torta je že bolj plažasta... za vse ljubitelje how i met your mother še glasbena podlaga, tukaj pa je končni izdelek.

res občudujem blogerje, ki svoje recepte do potankosti razložijo, slikajo vsak korak (in imajo ves čas pospravljeno kuhinjo in popolno svetlobo) in pomislila sem, da bi lahko slikala postopek delanja gradu. no, izkazalo se je, da jaz nisem tak bloger. (: od šestintridesetih korakov sem slikala kakšne štiri, ostale pa pozabila. in po navadi sem itak pred stvarmi, ki jih res ne smeš zasrat pri receptu ali pa sestavljanju tako živčna, da vse mečem po tleh in nimam časa še slikat. mogoče mi bo kdaj uspelo, do takrat pa samo par stvari brez slikovnega materiala.
pesek je sestavljen iz zmletih albert keksov, rjavega sladkorja in kokosa, ki sem ga zelo kratek čas dala v pečico na 200˝C, samo da je porjavel. nekaj peska je še ostalo in je dober tudi kot posip za sladoled.
stolpi so narejeni iz kornetov, ampak z njimi nisem najbolj zadovoljna, saj sem hotela takšne, pa jih nisem našla v nobeni izmed bližnjih trgovin. če jih je kdo videl, naj me obvesti, ker imam še par idej, za katere jih potrebujem. (:
in zdaj imam v omari še eno kilo blaga in v glavi eno kilo idej in eno kilo seminarskih, ki jih moram tipkati namesto šivanja. b-e-a-utiful. najbolje, da se kar lotim. torek se zastrašujoče bliža!