četrtek, 25. junij 2015

problemi velikanov.

problemi velikanov1 so... velikanski.(:

na začetku sem hotela samo povedat, da imamo veliki ljudje pač vedno probleme s primernostjo obleke, ki se v trgovini zdi še dovolj dolga, po prvem pranju pa se skrči do te mere, da si jo prisiljen podarit svojim nižjeraslim prijateljem. potem pa sem našla še tisoč drugih razlogov, zakaj bi bila rajši manjša. in zdaj jih bom napisala, za tiste ljudi v ali pod povprečjem, ki ne verjamejo, da je včasih tudi bedno biti velik.
med tuširanjem sem prišla do zaključka, da je biti velikan pač težko. in potratno. za začetek, porabiš več vode in šampona, da se umiješ. ker te je več, poješ več hrane in zapraviš več denarja. v prešernovi hiši se moraš za vstop v francetovo sobo sklonit, če si nočeš razbiti glave. v primeru, da si še višji, se moraš sklanjati tudi za vstop v učilnico v prizidku gimnazije bežigrad, najprej pa se to naučiš z razbito glavo. kadar se ti zapaše spustit po toboganu, se usedeš na vrh le-tega in so tvoji prsti že na pesku na tleh (grafični prikaz). na avtobusih pač ne moreš udobno niti sedeti, o spanju lahko samo sanjaš. v vrtcu si edini dovolj visok, da vsem svojim prijateljčkom daš zobne ščetke dol s stojala. vsak dan. in potem še nazaj na stojalo. sposodiš si kolo od prijatelja in ribaš s palci po tleh, kolena pa imaš za ušesi. še bi lahko naštevala, se razume.
seveda je fino, da res redko potrebujem pručko in vedno vidim svoje brate čez police v trgovini. kdaj pa kdaj si pa tudi želim, da bi se lahko skrčila. (: sploh kadar mi v omari zmanjka socialno sprejemljivih oblek in se odpravim v trgovino, kjer so mi vse stvari prekratke. sreča, da imam doma šivalni stroj, v omari pa kos blaga, ki mi je bil enkrat pač všeč in sem ga kar kupila. eno popoldne kasneje imam dovolj dolgo obleko, ki pa ji manjka samo še obroba. naslednji dan se ujamem v klasično situacijo, ko grem v svet metraže samo po meter traku, potem pa kupim še en meter blaga (ker je pač lep, pa še zadnji kos in mega znižan). potem pa pač še eno popoldne šivam, pa mam še novo majico za velikane.(:

1z oznako velikan merim nase, na svojo družino in na vse, ki presegamo višino povprečnega državljana (kar je v sloveniji, sodeč po wikipedii, 180 cm za moške in 167 cm za ženske). 








fotke: r.j. karo. mersiboku.

Ni komentarjev:

Objavite komentar