nedelja, 31. januar 2016

zakaj je kul imeti tri brate.

včasih sem si želela sestro, ki bi razumela, kako težko je biti punca. s katero bi se lahko skupaj lišpala, ji kradla obleke in se ne bi pritoževala, da imam na steni bepopov plakat, pač pa bi ga imela tudi ona. ampak me je življenje naučilo, da je tudi življenje med samimi fanti prav fino. pa tudi obleke jim vseeno lahko kradeš, še celo bolj udobne so.(: in zakaj je imeti brate tako kul?
ker pozabiš dihat, ko se od smeha zgrudiš po kuhinjskih tleh.
poleg svoje zbirke barbik imaš še neomejeno zalogo lego kock.
ker se v pretepih  naučiš uporabljati svoja orožja, večinoma zobe in nohte.
kadar si bolan, tekmuješ, kdo ima bolj zelen smrkelj.
ker te naučijo zaflikat gumo.
vedno te gigantski plastičen hrošč pričakuje na mestih in v trenutkih, ko ga najmanj pričakuješ.
ker te totalno stlačijo na vsakem levem in desnem ovinku, ko se gužvaš na zadnjih sedežih. čeprav oči sploh ne polaga ovinkov. in še vedno se vsakič zagrebeš za sredinski sedež.
naučiš se, da ni fino na vso moč povohati popra.
krivi so za izostrene reflekse, ker se lahko v čisto vsakem trenutku zgodi, da ti nekdo zapiči prst v rebra ali pa te obrne na glavo in nekam odnese.
dajejo ti čudna rojstnodnevna darila, ki ti vedno narišejo nasmeh na obraz.
ker razviješ telepatske sposobnosti (kar pride prav pri pantomimi in zavijanju z očmi, kadar poslušaš starševske pridige).
in najboljše od vsega - ker v resnici, tudi če se vsi staramo, nikoli ne bomo odrasli. še ko bom stara 80, bom tamala, matej bi bil tamali, tudi če bi bil še večji od sedanjih 195 centimetrov. in vedno si bomo v javnosti med seboj delali sramoto z neumnimi pripovedmi in smešnimi vzdevki.


ne vem, če mi je šel kdorkoli drug v življenju tako na živce, kot so mi šli oni trije. 
in ne vem, če bom imela kdaj kogarkoli tako rada, kot imam njih, čisto vsemu navkljub.
kri pač ni voda.
(tega seveda ne poveš na glas, ker so čustva fuj. boksneš nekoga v trebuh... in on ve.)

Ni komentarjev:

Objavite komentar