bljak.

težko je, če si sanjač.

ne, res.

življenje je pač že itak polno presenečenj in razočaranj in seveda lepih stvari in ne vem česa vsega. pač, to življenje, ki ga vsak živi po svoje.

ampak stvar je taka, da poleg tega dejanskega življenja živim še najmanj kakšna tri življenja, ki obstajajo samo v moji glavi. v njih sem drugačna, točno taka, kakršna v tistem trenutku hočem biti. in če mi kaj ni všeč, lahko to v momentu spremenim, kot da bi zradirala svinčnik in ponovno napisala.

smešno, a ne. 

ker v resnici nimaš nobene radirke. 

in če se hočeš spremenit, moraš imeti za to hudičevo trdno voljo in veliko energije.

in zadnje čase mi obojega primanjkuje...

če ne drugega bi potrebovala vsaj radirko, ki bi zbrisala to morbidno meglo (in par kolokvijev v mojem planerju).

joj no, cel dan učenja mi res škoduje. 

moje počutje spremeni v meglasto-drekasto-samopomilovalno in moje možgane v spužvo.

bljak.

jutri je nov dan, al neki.