oh, danes je tak začetek pomladi.
tisti, ki ga vohaš v zraku in še več, tisti, ki ga čutiš nekje globoko notri in ga ne znaš razložit.
med enourno vožnjo domov sem se kljub polnem avtu prijateljev ob mirnem komadu zagledala v prazno in imela enega izmed tistih 'globokih' pomladnih razmišljanj.
tokrat o prijateljih.
v resnici jaz nisem samo jaz. in ne živim samo svojega življenja.
dejansko podoživljam vse stvari, ki so se zgodile mojim prijateljem. z njimi in zaradi njih sem vesela, jezna, včasih jokam. sem nestrpna, ker je taka ona, ki jo imam rada. sem potrpežljiva, ker je tak on, ki ga imam rada.
zgodi se mi toliko stvari, dobim toliko izkušenj, spoznam toliko novega in sem tako različna.
če se ves čas pritožujemo, da je življenje prekratko in blablabla... sploh ni res. na voljo imaš toliko življenj, kolikor imaš prijateljev. in kolikor si jim sposoben prisluhniti. pa čutiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar