ponedeljek je.

in jaz sem ponedeljkove volje.

cel dan se okrog vlečem ko kup nesreče, dokler se mi ne naloži dovolj stvari.

potem je čas za (pre)hiter tek in (pre)glasno nabijanje La Roux v sobi. 

(včasih si zaželim, da bi na sredini moje sobe visela še boksarska vreča.)

čas, da spravim vso slabo voljo iz sebe in se pripravim na dober teden, v katerem ne bom stokrat premlevala enih in istih neumnih misli, se sekirala zaradi malenkosti in pustila, da me stvari spravijo v slabo voljo.

in se mogoče po treh dneh končno pošteno naspala. 

jutri je nov dan!