nočem pisati o trenutni situaciji v kateri sem, ker bi se zapletla v lastne besede in ne bi nastalo nič pametnega.
nočem pisati o noro dobrem poletju, ki se je odvijalo do včerajšnjega večera, ker zaradi današnje neprespane noči ne morem nobene stvari razlagati brez grenkega priokusa.
gledam luno in točno na 2:06 minute pesmi se čez moje oči prelije val solz, ki so nestrpno čakale, da spet pridejo na plano.
včasih si samo želim, da bi bila neskončno majhna. da bi se skrila v varno zavetje in mi nihče ne bi mogel do živega.
Js sm s tabo. :) Always. <3
OdgovoriIzbriši*:
Izbriši