oh, točno tak dan sem potrebovala... že nekaj časa.
jutro samo zame, ko imam čas, da do onemoglosti srkam svojo počasi pripravljeno kavo, jem rogljiček in zraven berem knjigo. in za spremembo nikamor ne zamudim.
končno sem našla čas za boj z metri blaga, šivalnim strojem in likalnikom, tako da je sedaj nepregledna kopica bombaža že bolj podobna moji prvi doma narejeni obleki, če bo vse po sreči, jo bom jutri že oblekla za obisk pri katarini. manjka ji samo še pika na i (ali po domače naramnice, kar je kar koristna iznajdba, če nočem, da pristane nekje pri gležnjih...).
prvič v tem tednu sem uspela jesti dejansko kosilo, pa še štrudl! (: moram priznat, da kadar se oči spravi do kuhinje... se to res dobro konča.
in kot se spodobi za odrasle ženske, žene in mame, smo šle zvečer na kozarec rujnega in klepet o vsem in ničemer.
zase sicer ne mislim, da sem kakorkoli razvajena, ampak priznam, da se mi nikoli ni bilo treba pretirano pretegniti, če sem hotela karkoli imeti. imela sem rojstni dan, pa god, pa ovo, pa ono, zdaj imam štipendijo... denar je vedno nekako bil. je pa res, da tudi moje želje niso nevem koliko v nebo segajoče.
letos sem se pa končno brcnila v rit in si poiskala poletno delo.
inja, zdaj veliiiiko bolj cenim nedelje in proste dni in faks nasploh, in oh drage kroglice pregelk, nikdar nočem biti velk. (:
Ni komentarjev:
Objavite komentar